Fešta, petek 24.10.2008

V petek sem praznoval okroglih 20 let, in za tako obletnico smo kakopak proslavili s slavnostnim vožnjam z Ekošankom, tokrat po Ivančni Gorici.

Priprave na vožnjo.

Ekošank smo prepeljali v petek dopoldne iz Bojanjega Vrha v Ivančno Gorico, konkretneje k masletu. Tam je počakal do večera, ko smo nanj zmontirali še pipo za pivo in spredaj sod napolnili z opojnimi substancami. =) Za hlajenje ja kakopak poskrbela voda, ki je bila nalita v sod.
Naredili smo kar nekaj kilometrov, saj se je naša pot začela pri Masletu, nadljevala do Ovna, potem do šipce in od tam do šiptarja. Ko smo se okrepčali pa smo naredili en krog čez krožnega, da smo malo napravili lušt in se odpravili do fortuncaN°1 Tam je padla runda ali dve (resnici na ljubo, nihče ni štel), od tam pa nazaj v Ivančno, direktno pred Flirta. Tam je spet padlo nekaj rund, za lušt smo naredili še en krog čez krožnega, in spet ustavli pred Flirtom. Od tam pa smo šli še do Fedra, kjer smo kakopak spet naredili krog čez krožnega in spet je padlo nekaj rund. No od tam pa smo Ekošank samo še prepeljali do Ovna, kjer smo ga parkirali čez noč, kajti v soboto je moral iti spet naprej, ker ga je čakala naslednja fešta, in sicer dvojna 50ka mojih stricev.

Prva večja postaja: Fortuna N°1, kjer nas je kelnarca pogostila kar na šanku.
Pred Flirtom; fotograf ni razmišljal trezno in se je malo tresel. =P
Še ena, ta malo manj stresna. =P

Kot zelo dobra ideja se je izkazala osvetlitev šanka, saj v temni noči ne bi bilo tako zanimivo, pa tudi manj opazni bi bili. Imeli smo rotacijsko, pa tudi Masleta, ki je bil oblečen v odsevni jopič. =)

Še ena izpred fedra, naše bolj ali manj zadnje postaje. Potem je fotografu 'zmankal filma'. Poleg tega je na fotografiji tudi šefica, ki je bila navdušena nad Ekošankom. =)

Vožnja je minila brez zapletov, bilo pa je kar nekaj voznikov, ki so nas pozdravljali, ali pa zelo začudeno gledali, češ kaj je to za ena zadevšna. =) Organov pregona nismo srečali. =)

Pijače v sodu ni zmanjkalo, smo imeli 'dobre zaloge'. =)

Zanimiva je bila tudi premestiev Ekošanka od Bojanjega Vrha do Ivančne. To je bil tudi prvi pravi test vlečnega droga, ki se je izkazal za zelo uporabnega, saj smo si tako prihranili mnogo tegob in nevšečnosti, predvsem pri zaviranju in speljevanju vlečnega vozila. Je pa tudi zelo zanimiva izkušnja šofirat vlečen šank. =)

Ko dobim slike jih bom objavil, če pa dobim še slike od sobote, pa bom napisal še eno poročilo. =)
Komentirajte, še posebno vabljeni tisti ki ste Ekošank videli ali se z njim peljali. =P

Vizitke

Danes sem dobil tudi vizitke. Sicer poizkusna serija, sam sem z njimi zelo zadovoljen.
Osnutek je izgledal takole.

Še fotografija vizitke, posneta danes.

Toliko pa sem jih dobil.
Če imate komentar ali mogoče kakšno mnenje o vizitki pokomentirajte tukaj.

Kdor jo hoče naj mi pošlje naslov na mail ekosank@gmail.com. Dobil jo bo seveda zastonj. =)

Drugače pa vabljeni v ta petek in soboto v Ivančno Gorico. Sploh petek bo kar nekaj voženj po Ivanških ulicah. Tam bodo tudi vizitke, tako da kar pogumno.
Reportaži seveda sledita, tako petka kot sobote.

Pritrditev vlečnega droga

Kot obljubljeno, so tu še slike prtrditve vlečnega droga na mesto, kjer je pospravljen med samo Ekošankovo vožnjo.
Na mestu, kjer je drog pritrjen je bilo potrebno izvrtati luknje, prav tako tudi v drog.

Ko sem našel vijake primerne dolžine, sem se odločil da na njih privarim še eno ročko, da ni potrebno s seboj vedno nositi ključev, pa tudi potrebe ni po strašnem zategovanju. Iz istega razloga so tudi krilate matice.
Še slikca vijaka na mestu, ko je drog v funkciji.

Pozneje, ko bom uspel slikati, bom dodal še sliko droga, ko je pospravljen. Zaenkrat pa lokacija, kjer je pritrjen.
Danes dobil tudi vizitke, bom še objavil slike.

Ekošankov vlečni drog

Zadnji teden sem se ukvarjal z vlečnim drogom ekošanka. Do sedaj smo uporabljali vrv, ki pa se je izkazala za zelo nepraktično. Tako smo se odločili da je potrebno narediti nekaj boljšega.
Spredaj sem ekošanku najprej vzel dol sod in potem še dilce.

Namreč pod to je bilo potrebno dodati še eno ojačitev, da se nebi kaj krivilo. =) Obenem ojačitev služi za sodčkov poden in vlečno kljuko. V ozadju se tudi vidi, kje je montiran akumulator Ekošanka.
Oče je naredil priklop in ga tudi privaril, od tu naprej pa sem prvzel jaz.


Po pritrditvi potrebnh komponent seveda sledi barvanje, najprej s temelno rdečo in drug dan z zaščitno Ekošankovo oranžno barvo.

Ker mora biti drog gibljiv levo-desno in gor-dol sem naredil na mestu spojitve en t-člen, ki opravlja to funkcijo. Zadeva je tudi primerno ojačana, tako da ni bojazni da bi se utrgala.
Naredil sem tudi bolcen, ki se natančno prilega spojitvenim odprtinam. :P Spodaj ima tudi luknjo za varovalko za 100% zaščito pred odpetjem.
Takole pa je izgledala testna priključitev droga (če se vse prilega, je dovolj gibljivo, itd...). Strokovno je bilo ugotovljeno, da se vse natančno prilega. =)Še mesto spoja v novi oranžni barvi. Na novo je tudi prebarvan sprednji odbijač, ki je bil do sedaj najbolj na udaru in tudi najbolj bogi.

Takole izgleda pritrjen vlečni drog na ekošank. Malo nerodna slika, ampak važen je namen. =)

In seveda ne smemo pozabiti na naše uradno vlečno vozilo - Traktorček. Sicer že oldtimer proti Ekošanku, vendar še vedno služi svojemu namenu. Pa tudi novo poslanstvo mu ne dela problemov. =)
In še vleka v akciji. Drog se je izkazal za zelo uporabnega, še najbolj v vožnji nazaj, ko lahko z drogom porineš Ekošank, kar z vrvjo nisi mogel. Ima še nekaj dobrih lastnosti, verjetno najboljša je da ni sunkov in da pri zaviranju vlečeno vozilo ne more zleteti v vlečno vozilo. =)
Mogoče ena slaba lastnost vlečnega droga. Ne moreš ga zviti pa pospraviti v prtljažnik. =) Sem pa zato že našel primeren prostor na Ekošanku, kjer nebo viden, a vseeno vedno pri roki.
Na žalost ga tja še nisem uspel zmontira, bom pa zato to naredil v prihodnjih dneh in seveda objavil tukaj. =)

Več slik, kot vedno, v albumu. Tam je tudi kar nekaj detajlov, ki bi koga zanimali.
Vabljeni seveda tudi k komentiranju. V kratkem gre Ekošank spet na teren, vendar o tem kdaj drugič.